napisal Črt Sojar Voglar
Skladba o harlekinu, ki ga večinoma poznamo kot lika klovna pantomime v kostumu iz karo vzorca.
♫ Poslušaj posnetek* ↓
♪ Predogled not ↓
Vadi s klavirsko spremljavo* ↓
Pesem št.12 – Harlequin, klavirska spremljava
Namig: S klikom na zobnik ⚙️ na desni lahko spreminjaš hitrost posnetka 😀
*Trenutni posnetki so računalniško generirani. Akustični posnetki bodo naloženi naknadno.
Jingle Bells, napisal James Lord Pierpont, leta 1857
Jingle Bells, prenesi verzijo 1
Jingle Bells, prenesi verzijo 2
Ukulele je 4 strunsko glasbilo, podobno kitari. Prvič so ga začeli uporabljati na Havajih, od tam pa se je počasi razširil po svetu. Svetovno prepoznavnost je to simpatično glasbilo dobilo s slavno priredbo Somewhere over the rainbow.
Poznamo štiri vrste ukulele kitar, ki se razlikujejo po velikosti, tonu in uglasitvi.
Uglasitev soprano ukulele kitare je malce drugačen od ostalih, zato bodo prijemi drugačni, kot na kitari.
Ukulele je simpatičen inštrument, na katerega se z lahkoto naučimo najbolj prepoznavne skladbe.
Zaradi lahkotnosti igranja je zelo priporočljiv kot dopolnilen inštrument za vse učence glasbene šole, ki ne igrajo akordičnih inštrumentov, npr. godala, pihala, trobila, določena tolkala, ipd.
Instrument je relativno nezahteven kar pomeni, da lahko prav vsak, ki ima željo in voljo, že po nekaj učnih urah začne preigravati najljubše pesmi.
Ukulele lahko služi kot idealen pripomoček ali dopolnilen inštrument pri razumevanju pouka glasbene teorije.
Za uglaševanje priporočam slednjo aplikacijo: https://ukebuddy.com/ukulele-tuner
Posnetek violončela in klavirja, srednje počasen
Posnetek violončela in klavirja, zelo počasen
napisal Joseph Cosma
Vaja ob spremljavi benda
Vaja ob spremljavi, samo bas in boben
Posnetek spremljave za vajo, samo klavir, upočasnjen
Posnetek violončela in klavirja, upočasnjen
Posnetki za vajo ob spremljavi v tempu okoli ♩= 60
Tempo okrog ♩= 90
Lahko smo ponosni na tradicijo javnega glasbenega šolstva pri nas, ki je bilo leta 1816 eno izmed prvo ustanovljenih na svetu. Danes javno glasbeno in baletno šolo obiskuje preko 25.000 učencev in poleg vrhunskih rezlutatov, ki so nam lahko vsem v ponos, predstavlja dodano vrednost celotnega šolstva v Sloveniji.
90-članski simfonični orkester, ki ga sestavljajo učenci 54 glasbenih šol v Sloveniji. Zaigrali so Slavnostno uverturo 2016 Črta Sojarja Voglarja in Peer Gynt Edvarda Griega. Foto: Davorin Dolinšek.
Znano je, da urjenje v veščinah glasbe in plesa izmed vseh aktivnosti najbolje vpliva na razvoj kognitivnih in kreativnih sposobnosti posameznika.
V procesu glasbenega in plesnega izobraževanja vzgajamo tudi širše in univerzalno vzorne lastnosti: vestnost, odločnost, vztrajnost, odgovornost, skupinsko in povezovalno delo, kreativnost, čutnost, izraznost, javno nastopanje, občutek za estetiko in kvaliteto, čutno zaznavanje in ostale obče človeške kvalitete.
Javno glasbeno šolstvo je v zadnjih letih vzgojilo mnoge vrhunske glasbenike, ki ponazarjajo sam vrh svetovne glasbene umetnosti. Naj jih naštejem samo nekaj:
In mnogi drugi.
Na osrednji slovesnosti ob 200-letnici glasbenega šolstva v Sloveniji so v Cankarjevem domu pod vodstvom Simona Krečiča nastopili 90-članski združeni orkester slovenskih glasbenih šol, 65-članski združeni orkester konservatorijev za glasbo in umetniških gimnazij ter Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Foto: Urad predsednika RS
Učenci, ki obiskujejo oz. so obiskovali glasbeno ali baletno šolo, so nadpovprečno uspešni pri splošnem učnem uspehu in ostalih izven-šolskih aktivnostih. Lahko bi tudi rekli, da je samo nekaj letno urjenje v veščinah glasbe oz. plesa pokazatelj kasnejše uspešnosti in zadovoljstva posameznikov, ki v veliki meri pogojuje kvaliteto življenja in dobrobit (so)bivanja celotne družbe.
Predsednik države Borut Pahor je ob osednji slovesnosti v Cankarjevem domu podelil tudi srebrni red za zasluge, ob odlikovanju pa zapisal: “Ima spoštljivo dvestoletno tradicijo, je dobro organizirano ter s svojim sistematičnim, strokovnim in predanim delovanjem ohranja in uveljavlja slovensko glasbeno identiteto, spodbuja našo glasbeno ustvarjalnost, izobražuje ljubiteljske glasbenike in baletnike, pa tudi vrhunske umetnike.”
Predsednik Borut Pahor in predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol, Boris Štih. Foto: Urad predsednika RS
Poleg vsem znanega izbora za Pesem Evrovizije, kjer sama glasba igra vedno bolj oskurno vlogo, obstaja k sreči tudi Evrovizija mladih glasbenikov, kjer se na velikem odru z velikim simfoničnim orkestrom širšemu občinstvu predstavljajo mladi klasični glasbeniki. To leto (2016) je Slovenijo zastopala mlada in perspektivna violončelistka, Zala Vidic, dijakinja iz razreda prof. Karmen Pečar Koritnik na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Njeno evrovizijsko “razglednico”, nastop in prispevek RTV Slovenija si lahko ogledate spodaj.
Čestitke Zali in njeni mentorici!
Sorodna objava: Kratek povzetek preteklih dosežkov na Evroviziji mladih glasbenikov
Posnetki samo klavirske spremljave od tempa 80 do 116.
Posnetki klavirja in čela od tempa 80 do 116.
