Blog

Zapisi o glasbi in ostalih stvareh

200 let javnega glasbenega šolstva v Sloveniji

Lahko smo ponosni na tradicijo javnega glasbenega šolstva pri nas, ki je bilo leta 1816 eno izmed prvo ustanovljenih na svetu. Danes javno glasbeno in baletno šolo obiskuje preko 25.000 učencev in poleg vrhunskih rezlutatov, ki so nam lahko vsem v ponos, predstavlja dodano vrednost celotnega šolstva v Sloveniji.

Osrednji koncert, pod pokroviteljstvom predsednika države, Boruta Pahorja

90-članski simfonični orkester, ki ga sestavljajo učenci 54 glasbenih šol v Sloveniji. Zaigrali so Slavnostno uverturo 2016 Črta Sojarja Voglarja in Peer Gynt Edvarda Griega. Foto: Davorin Dolinšek.

Več kot le pouk glasbe in plesa

Znano je, da urjenje v veščinah glasbe in plesa izmed vseh aktivnosti najbolje vpliva na razvoj kognitivnih in kreativnih sposobnosti posameznika.

Kreativnost, inovativnost in človečnost

V procesu glasbenega in plesnega izobraževanja vzgajamo tudi širše in univerzalno vzorne lastnosti: vestnost, odločnost, vztrajnost, odgovornost, skupinsko in povezovalno delo, kreativnost, čutnost, izraznost, javno nastopanje, občutek za estetiko in kvaliteto, čutno zaznavanje in ostale obče človeške kvalitete.

Vrhunski rezultati v svetovnem merilu

Javno glasbeno šolstvo je v zadnjih letih vzgojilo mnoge vrhunske glasbenike, ki ponazarjajo sam vrh svetovne glasbene umetnosti. Naj jih naštejem samo nekaj:

  • Andrej Žust, hornist v orkestru Berlinske filharmonije
  • Iztok Hrastnik, kotrabasist v orkestru Dunajske filharmonije
  • Petra Kovačič, violinistka v orkestru Dunajske filharmonije
  • Eva Nina Kozmos, zmagovalka Evrovizije mladih glasbenikov

In mnogi drugi.

Na popoldanskem koncertu v Cankarjevem domu so pod vodstvom Simona Krečiča nastopili 90-članski združeni orkester slovenskih glasbenih šol, 65-članski združeni orkester konservatorijev za glasbo in umetniških gimnazij ter Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Foto: Urad predsednika RS

Na osrednji slovesnosti ob 200-letnici glasbenega šolstva v Sloveniji so v Cankarjevem domu pod vodstvom Simona Krečiča nastopili 90-članski združeni orkester slovenskih glasbenih šol, 65-članski združeni orkester konservatorijev za glasbo in umetniških gimnazij ter Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Foto: Urad predsednika RS

Vpliv na dobrobit posameznika in družbe

Učenci, ki obiskujejo oz. so obiskovali glasbeno ali baletno šolo, so nadpovprečno uspešni pri splošnem učnem uspehu in ostalih izven-šolskih aktivnostih. Lahko bi tudi rekli, da je samo nekaj letno urjenje v veščinah glasbe oz. plesa pokazatelj kasnejše uspešnosti in zadovoljstva posameznikov, ki v veliki meri pogojuje kvaliteto življenja in dobrobit (so)bivanja celotne družbe.

Priznanje na državni ravni

Predsednik države Borut Pahor je ob osednji slovesnosti v Cankarjevem domu podelil tudi srebrni red za zasluge, ob odlikovanju pa zapisal: “Ima spoštljivo dvestoletno tradicijo, je dobro organizirano ter s svojim sistematičnim, strokovnim in predanim delovanjem ohranja in uveljavlja slovensko glasbeno identiteto, spodbuja našo glasbeno ustvarjalnost, izobražuje ljubiteljske glasbenike in baletnike, pa tudi vrhunske umetnike.

Predsednik države je Zvezi slovenskih glasbenih šol podelil srebrni red za zasluge pri utrjevanju glasbenega znanja in za razvoj slovenske glasbene kulture ob 200-letnici delovanja slovenskega javnega glasbenega šolstva. Foto: Urad predsednika RS

Predsednik Borut Pahor in predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol, Boris Štih. Foto: Urad predsednika RS

Povzetek

  • ena prvih javnih glasbenih šol na svetu leta 1816
  • vključenih cca. 15% vseh šolo-obveznih otrok
  • vzgajanje in urjenje v univerzalih sposobnostih in znanjih
  • vrhunski rezultati v evropskem in svetovnem merilu

Nadaljnje branje

 

Evrovizija mladih glasbenikov 2016 – Zala Vidic, violončelo

Poleg vsem znanega izbora za Pesem Evrovizije, kjer sama glasba igra vedno bolj oskurno vlogo, obstaja k sreči tudi Evrovizija mladih glasbenikov, kjer se na velikem odru z velikim simfoničnim orkestrom širšemu občinstvu predstavljajo mladi klasični glasbeniki. To leto (2016) je Slovenijo zastopala mlada in perspektivna violončelistka, Zala Vidic, dijakinja iz razreda prof. Karmen Pečar Koritnik na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

Njeno evrovizijsko “razglednico”, nastop in prispevek RTV Slovenija si lahko ogledate spodaj.

Članek na MMC RTV Slovenija

Čestitke Zali in njeni mentorici!

Sorodna objava: Kratek povzetek preteklih dosežkov na Evroviziji mladih glasbenikov

Pesmi za moj čelo, Črt Sojar Voglar

Z velikim veseljem sporočam, da je na voljo krasna nova zbirka koncertnih skladbic “Pesmi za moj čelo” za violončelo in klavir, ki jo je napisal znani slovenski komponist Črt Sojar Voglar.

Violet-cello-horizontal

Skladbe so posvečene njegovi hčerki Evi, mladi nadobudni violončelistki na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani.

Kot učitelj violončela sem izredno vesel teh skladb, saj je bilo do sedaj težko najti skladbe, komponirane v tem času, s primerno težavnostjo, a hkrati zvočno barvite in privlačne za izvajalce ter poslušalce.

Črt Sojar Voglar mojstrsko prepleta barve zvoka violončela s tankočutno teksturo klavirskse spremljave, ki učencem in poslušalcem približa čarobnost igranja violončela.

Skladbam sem dodal kratke in efektivne pripravne vaje oz. etude, ki omogočajo hitro osvojitev morebitnih tehničnih preprek.

Vsem skladbam so dodani tudi posnetki violončela in klavirja za lažjo slušno prestavo in zabavno domačo vajo.

Posnetki klavirske spremljave so na voljo tudi v različnih tempih, tako da lahko učenci doma postopoma napredujejo v vaji s klavirjem.

Privlačni naslovi skladb

Skladbe so bile prvotno naslovljene “Pesem za Evo št.1 itd.”, in po dovoljenju skladatelja sem skladbam dodal malce bolj domišljijske naslove. Mislim, da se bodo mladi violončelisti in violončelistke s tem še bolj uživeli v te krasne kompozicije.

Poslušaj skladbe na našem YouTube kanalu

Tukaj lahko preberete več o skladatelju Črtu Sojarju Voglarju.

Črt Sojar Voglar, komponist

Črt Sojar Voglar

“Ali danes vsak skladatelj ustvarja glasbo? Ne. Ali bi jo moral? Ni nujno. Vendar pa bi moral paziti na definicijo same besed “glasba”, ki nikakor ni vsak zvok, ki nas obkroža. Od začetka do današnjih dni ima glasba tri glavne temelje, brez katerih ne more obstajati: melodijo, ritem in harmonijo. Kdor teh elementov ne uporablja, ne piše glasbe, čeprav ustvarja – sklada. Kako te elemente na čim bolj izviren način uporabiti danes, ne da bi pri tem zapadel v pretirani eklekticizem ali pa ne le eksperimentiral?
Glavno vsebinsko sredstvo moje glasbe je preizkus poslušalčevega psihološkega dojemanja zvočnih barv. Moja glasba je v strogem teoretičnem smislu disonančna. Pa vendar je razumljiva večini poslušalcev. Sem tudi pristaš kratkih, zgoščenih form, ter skušam znotraj le-teh nuditi čim več dramatičnih potez in nuditi poslušalcu intenzivno slušno izkušnjo.”

Vir: www.crt.sojar.voglar.si

Slovenski predstavniki za Evrovizijo mladih glasbenikov

Rezultati slovenskih predstavnikov za Evrovizijo mladih glasbenikov.

Eva Nina Kozmus, flavta – 1. mesto, 2010

eva-kozmus-winner

Urban Stanič, klavir – 2. mesto, 2014

Karmen Pečar, violončelo – 3. mesto, 2002

Tercet

Lahko smo ponosni na naše glasbeno šolstvo, ki je neposredno zasluženo za takšne vrhunske rezultate.

Če bi takšne rezultate dosegali naši estradniki na vsem bolj znanem Tekmovanju za pesem evrovizije, bi bila v državi verjetno evforija.